Bolezen obzobnih tkiv
Parodontalna bolezen
Parodontoza je zelo razširjena. Kar 90 % odraslih v Sloveniji boleha za to boleznijo. Parodontoza dejansko spada med najbolj razširjene kronične bolezni. Najpogostejši vzrok zanjo je zobni kamen, ki ga je z domačo ustno higieno nemogoče popolnoma odstraniti, zaradi česar se razvije parodontoza.
Parodontoza je v prvi vrsti zanesljiv znak pomanjkanja ustrezne ustne higiene. Posledično pride do kopičenja mehkih bakterijskih zobnih oblog. Če teh mehkih zobnih oblog ne odstranjujemo redno in ustrezno, le te mineralizirajo in postanejo trde. Tem trdim oblogam pravimo zobni kamen. Ob prisotnosti zobnega kamna se pričnejo vnetni procesi dlesni, obzobna tkiva pa sčasoma začnejo propadati. Bakterije v zobnih oblogah so tako glavni povzročitelj vnetja dlesni (gingivitisa), iz katerega se lahko razvije parodontalna bolezen ali parodontoza.
Simptomi
Simptomi, ki nakazujejo parodontalno bolezen
– krvavenje dlesni
– rdeče zatečene dlesni
– dlesni, ki odstopajo od zob
– slab zadah in slab okus
– nastanek špranj med zobmi
– zobje se podaljšajo
– spremenjen griz
Dejavniki, ki vplivajo na možnost povečanja nastanka paradontalne bolezni
– kajenje in žvečilni tobak
– hormonske spremembe, nosečnost
– previsne plombe in zobne prevleke
– oslabljen imunski sistem
– diabetes
– nekatera zdravila
– vsakodnevni stres
– genetska podvrženost
Zakaj sploh pride do parodontalne bolezni
Parodontoza je v prvi vrsti zanesljiv znak pomanjkanja ustrezne ustne higiene. Posledično pride do kopičenja mehkih bakterijskih zobnih oblog. Če teh mehkih zobnih oblog ne odstranjujemo redno in ustrezno, le te mineralizirajo in postanejo trde. Tem trdim oblogam pravimo zobni kamen. Ob prisotnosti zobnega kamna se pričnejo vnetni procesi dlesni, obzobna tkiva pa sčasoma začnejo propadati. Bakterije v zobnih oblogah so tako glavni povzročitelj vnetja dlesni (gingivitisa), iz katerega se lahko razvije parodontalna bolezen ali parodontoza.
Zdravljenje paradontoze
V BOJU PROTI PARODONTALNI BOLEZNI JE KIRETAŽA IZJEMNEGA POMENA
Če parodontalno bolezen odkrijemo v začetni fazi, lahko njeno napredovanje zaustavimo. S parodontalnimi meritvami natančno ocenimo stanje zob in obzobnih tkiv (izmerimo globino obzobnih žepov). Sledi klinični pregled (velikokrat je potrebna tudi rentgenska slika) nato pa pacientu predstavimo načrt in potek zdravljenja. Parodontalno bolezen v začetni obliki zdravimo s čiščenjem zobnega kamna. Če so globoki žepi še vedno prisotni, nadaljujemo z luščenjem in glajenjem zobnih korenin (kiretaža), ki ga izvajamo ročno s posebnimi instrumenti. Lokalna anestezija nam omogoča, da parodontalno zdravljenje (kiretaža) v globljih žepih opravljamo neboleče. Pri napredovalih oblikah je potrebno kirurško zdravljenje.
Pri pacientih, ki imajo vstavljene implantate se lahko parodontalna bolezen razširi na implantate in to imenujemo periimplantitis. Zaradi hrapave površine implantatov napreduje še hitreje kot pri navadnih zobeh, zato je ustna higiena ob implantatih še toliko večjega pomena. Parodontalna bolezen vpliva na celo telo, zato jo je potrebno zdraviti. Pozorni morajo biti predvsem ljudje, ki pripadajo rizičnim skupinam, kot so srčni in sladkorni bolniki, nosečnice in kadilci.
Postopek zdravljenja parodontalne bolezni
Najprej se izvede pregled in ocena stanja prizadetosti zobovja in obzobnih tkiv s parodontalnimi meritvami. Na podlagi anamneze, kliničnega pregleda in morebitne rentgenske preiskave pacientu predstavimo zdravljenje. Lokalna anestezija nam omogoča, da se kiretaža izvaja neboleče. Po zaključenem zdravljenju pa pacienta vključimo v ‘recall’ program. Parodontalno bolezen ali parodontozo je namreč mogoče pozdraviti le z aktivnim sodelovanjem pacienta, ki mora biti motiviran za brezhibno izvajanje ustne higiene. Zelo pomembna je uporaba antiseptičnih ustnih vod s klorhexidinom za dezinfekcijo in uporaba probiotikov za izboljšanje ustne flore. Zelo pomembne so redne kontrole pri zobozdravniku, kjer se spremlja stanje v ustih.
Kiretaža zobnih žepkov se izvaja z ročnimi in strojnimi inštrumenti. Najbolj znani in največkrat uporabljeni so tako imenovane ročne kirete. Kiretaža ali luščenje oblog, trdih in mehkih, ki se nahajajo pod nivojem dlesni, je učinkovito in hitro. Kiretaža zajema tudi glajenje koreninskih predelov, ki so bili izpostavljeni obzobnim žepkom in ki so jih poškodovale bolezenske bakterije. Način zdravljenja parodontoze je odvisen od stopnje prizadetosti obzobnih tkiv. Za uspeh zdravljenja – kiretaže so nujni redni pregledi, vzdrževalne faze ter brezhibna ustna higiena, s katero se prepreči, da bi se parodontoza spet pojavila.
Cilj terapije:
– zmanjšati globino obzobnih žepov,
– preprečiti nadaljnje vnetje obzobnih tkiv,
– zagotoviti, da se pacient nauči pravilnih tehnik ustne higiene za ohranjanje zdravja obzobnih tkiv.
Vrste parodontalnih bolezni
Gingvitis oz. vnetje dlesni
Gingivitis se pojavi že ob nekajdnevni (3–4 dni) prisotnosti zobnih oblog. Dlesen je na pogled bolj intenzivno rdeča, povečana oz.otečena. Krvavi že ob običajnih mehaničnih dražljajih, kot so ščetkanje ali žvečenje trše hrane. Kasneje se tem znakom pridruži tudi ustni zadah. Zaradi krvavitev se pogosto pri ščetkanju ljudje tem mestom izogibajo, s tem pa parodontoza brez težav napreduje. Tako se mehke zobne obloge kopičijo, s pomočjo sestavin v slini mineralizirajo, kar privede do nastanka trdih zobnih oblog – zobnega kamna, ki predstavlja prvo gojišče bakterij.
Tako se vnetje ohranja leta ali celo desetletja in parodontoza napreduje.
Parodontoza
Če v fazi vnetja dlesni oz. gingivitisa ne začnemo s pravilnimi tehnikami čiščenja, lahko tako vnetje dlesni traja in traja ter vodi v nastanek obzobnih žepov. V obzobnih žepih se poveča prostor med zobom in dlesnijo, kar predstavlja novo zastojno mesto za zobne obloge. Pri napredovalni bolezni – parodontoza, se dlesen odmakne, zobje postanejo daljši, pričnejo se majati in njihov položaj se spremeni. Nezdravljena parodontoza vodi v izgubo zob. Vnetje običajno napreduje brez bolečin, zelo dolgo je krvavitev edini znak, ki nas opozarja na to, da je parodontoza prisotna. Pri kadilcih je zaradi zmanjšane lokalne prekrvavitve tkiv običajno krvavitev odsotna, hkrati pa kajenje zmanjšuje obrambne sposobnosti zaščitnih celic in s tem pospešuje propad tkiv.
Vzroki za parodontozo
Glavni vzrok za parodontozo je pomanjkljiva ali nepravilna ustna higiena, ki vodi v kopičenje zobnih oblog. V njih se naseljujejo bakterije, ki s svojimi izločki spodbujajo vnetni odgovor našega organizma.
Če se glavni vzrok ne odkrije, se umik dlesni nadaljuje, kar pripelje do resnih težav z zdravjem ustne votline in do tega, da se razvije paradontoza. Dlesen se lahko začne odmikati od zoba in ustvari »žep« okoli njega, kjer se nato nabira še več oblog. Sčasoma se ti obzobni žepi poglobijo, dlesni se še naprej umikajo in zobje se lahko začnejo majati ter neboleče izpadejo. Pomembni dejavniki, ki vplivajo na nastanek vnetja so tudi stres, kajenje, pomanjkanje vitaminov, nekatere bolezni in dedne lastnosti.
Pogosto sami doma ne morete vzpostaviti ustrezne ustne higiene, če je v obzobnih žepkih prisoten zobni kamen. Tega ne morete odstraniti sami, lahko pa vam zobni kamen temeljito očisti zobozdravnik in s tem prepreči, da se parodontoza razvije.
Parodontoza zobnega implantata
Podobno kot na zobu, se tudi na površini zobnega vsadka sčasoma naseli zobna obloga.
Bakterije v zobnih oblogah lahko povzročijo vnetje dlesni okrog implantata. Tako vnetje imenujemo periimplantatni mukozitis. Če to vnetje ni zdravljeno, preide v periimplantitis. Podobno kot vnetje dlesni okrog zoba – gingivitis preide v kronično vnetje –parodontozo.
Vzrok periimplantatnega mukozitisa in periimplantitisa je nezadostno čiščenje.
Nastanek periimplantitisa je možno preprečiti s pravilnim čiščenjem in rednimi kontrolnimi pregledi, kjer lahko vnetje že zgodaj prepoznamo in pravočasno tudi ukrepamo. Kadar pa periimplantitis že nastane, ga zdravimo podobno kot kronično parodontozo. Najprej pacientu pokažemo pravilno tehniko čiščenja, nato odstranimo vse trde in mehke zobne obloge (pri tem se uporabljajo drugačni nastavki za čiščenje kot za zobe!). Bistveno je tudi razkuževanje s klorheksidinom v tekočini in gelu. Na koncu sledi kirurško parodontalno zdravljenje, podobno kot pri kronični parodontozi. S pravilno tehniko čiščenja lastnih zob in implantatov si lahko zagotovite, da bodo le-ti v ustih doživljenjsko.
Preventiva je najpomembnejša
Za ohranitev zdravih zob in preprečevanja parodontoze je vzdrževanje redne in pravilne ustne higiene izrednega pomena. Pomembno je temeljito in pravilno ščetkanje zob, uporaba ustrezne zobne nitke in medzobne ščetke. Pomembna je tudi izbira zobne paste in pravilna uporaba ustnih vod. Izogibati se je potrebno škodljivim razvadam, kot so kajenje in alkohol ter uživati hrano, ki koristi našim zobem ter našemu splošnemu zdravju. Redni preventivni zobozdravniški pregledi, ter odstranjevanje zobnega kamna vsaj 2x letno so priporočljivi.