Estetska in funkcionalna rešitev za brezzobo čeljust
Apikotomija
Apikotomija je kirurški poseg, pri katerem odstranimo okužen vršek zobne korenine ter vnetno tkivo v njegovi okolici, ki je pogosto cistično spremenjeno. Apikotomijo najpogosteje izvajajo specialisti oralne kirurgije. Apikotomija je uspešna kar v 80% primerov. Le redko se zgodi, da zaradi težavnega dostopa ali slabe preglednosti operiranega področja odstranitev ni uspešna.
Kdaj je potrebna apikotomija?
Apikotomija se najpogosteje izvede, kadar je zob neuspešno endodontsko zdravljen in kljub ponovnemu endodontskemu zdravljenju še vedno povzroča težave. Apikotomijo izvedemo tudi ob zapletih pri endodontskem zdravljenju, kot na primer predrtje stene korenine ali zlom endodontskega inštrumenta v zadnji tretjini korenine. Apikotomija je indicirana tudi v primeru, ko je zob že protetično oskrbljen z zatičkom z nazidkom katerega ne moremo odstraniti, zob pa je pomemben nosilec v mostovni konstrukciji in se želimo izogniti izdrtju zoba. Apikotomija je zadnja rešitev, ki nam je na voljo za ohranitev zdravljenega zoba, ki povzroča težave, preden je potrebno zob izpuliti.
Pred apikotomijo je potrebno zob ponovno endodontsko zdraviti. Če zob še vedno povzroča težave oz., če je na kontrolnem rentgenskem posnetku po enem letu periapikalna vnetna sprememba še vedno enaka, razmislimo o apikotomiji. Potreben je 3D rentgen pred samim posegom. Oceniti je potrebno velikost in položaj vnetne spremembe ter položaj korenine in ostalih pomembnih anatomskih struktur (maksilarni sinusi, nosna votlina, mandibularni živec, …). V primeru, da je položaj zoba oziroma prizadete korenine neugoden in bi lahko pomenil poškodbo sosednjih struktur ali zob, ali v primeru slabega splošnega zdravja pacienta, ki bi ga kirurško endodontsko zdravljenje lahko poslabšalo se za apikotomijo ne odločimo. V tem primeru je mogoče le puljenje zoba.
Potek apikotomije
Apikotomija zoba je rutinski kirurški poseg. Brezbolečinski poseg zagotovimo s pomočjo lokalne anestezije. Kirurg naredi rez in odmakne dlesen, da razkrije spodaj ležečo kost. S svedrom prevrta in si prikaže spodaj ležeče vnetje in korenino. S posebnimi instrumenti odstrani vnetno tkivo in vršek zobne korenine. Kirurg zatem preveri ali je koreninska polnitev primerna in tesna, po potrebi se opravi ponovna polnitev. Le če je koreninska polnitev tesna in homogena ne bo prepuščala bakterij in bo apikotomija zoba lahko uspešna. Po končanem posegu kirurg rano zašije. Sam poseg običajno traja 20 minut.
Navodila po posegu
V prvih treh dneh po posegu lahko pričakujete blago oteklino ustnic in sluznice. Prisotna je lahko blaga do zmerna bolečina, ki jo lahko lajšamo ali celo povsem odpravimo z analgetiki. Bolečina se običajno pojavi nekaj ur po posegu, ko popusti lokalni anestetik. Proti bolečini in oteklini pomagajo tudi hladni obkladki. Pacient je običajno čez 10 dni naročen na kontrolo in odstranitev šivov. Po operaciji je zob lahko prehodno rahlo majav, vendar se običajno utrdi v nekaj tednih. Potrebno je vzdrževati ustrezno ustno higieno po samem posegu.
Na dan operacije (apikotomija zoba) in še dva dni po njej: ne kadite, ne uživajte alkohola, izogibajte se telesnim naporom, jejte mehko (pasirano) hrano, po obroku izperite usta z vodo ali ustno vodico, ne drezajte v rano, zobe si umivate normalno (razen v predelu rane).
Na ustnico ali lice v operiranem področju položite hladen obkladek. S tem močno zmanjšate otekanje in bolečino. Ne ogrevajte prizadetega področja! V primeru bolečin vzemite analgetik (NE ASPIRINA).
V primeru krvavitve v prvih urah po operaciji rane ne sesajte z jezikom! Rahlo pritisnite krvaveče mesto prek sterilne gaze.
Občutek omrtvičenosti zaradi lokalnega anestetika traja še dve do tri ure po apikotomiji zoba. Ne grizite si ustnic ali sluznice lica, saj se lahko nehote poškodujete. Na zdravnika se obrnite vedno: če krvavitev kljub opisanemu postopku ne poneha, če imate hude bolečine več kot tri dni po posegu, če imate visoko telesno temperaturo (nad 37.5 st.C) ali druge hujše težave v zvezi s posegom.
Možni zapleti pri apikotomiji
Možno je vnetje rane, kar podaljša čas celjenja, a običajno nima trajnejših posledic. Znaki, ki se kažejo, so močna in dlje časa trajajoča bolečina in oteklina operiranega področja, ki traja dlje od pričakovanega ali se pojavi zakasnelo. Spremlja ga lahko tudi splošno slabo počutje in povišana telesna temperatura. Močnejša krvavitev po posegu je redka in obvladljiva z enostavnimi postopki.
Apikotomija v področju zgornje čeljusti lahko privede do odprtja nosne ali čeljustne votline (maksilarnega sinusa), praviloma pa pride tudi v tem primeru do spontane in normalne zacelitve rane. V primeru predrtja nosne votline moramo biti pozorni predvsem, da v sinusih ne izvajamo povečanega pritiska (ne pijemo po slamici, ne pihamo na nos, kihamo čez odprta usta). V primeru zamašenega nosu si pomagamo s kapljicami za nos ali fiziološko raztopino. Apikotomija na zadnjih zobeh spodnje čeljusti lahko privede do poškodbe v neposredni bližini ležečega živca, kar lahko povzroči prehodno ali trajno motnjo občutka ali mravljinčenje v delu spodnje ustnice in brade.