Nastenek zobnega kamna, čiščenje, posledice
Čiščenje zobnega kamna
Čiščenje zobnega kamna je eden izmed najpogostejših posegov v naši zobozdravstvenih ambulanti. Zobni kamen so kalcificirane zobne obloge, ki nastanejo zaradi nepravilnega ali nezadostnega čiščenja zob. Ščetkanje zob in čiščenje medzobnih prostorov odstranita plak, iz katerega nastane zobni kamen. Ko pa je zobni kamen že formiran, lahko čiščenje zobnega kamna opravimo le ambulantno z ultrasoničnimi inštrumenti.

Kako pogosto moramo čistiti
zobni kamen
Pogostost čiščenja zobnega kamna je odvisna od posameznikovih predispozicij in življenjskega sloga. Splošno priporočilo je vsaj 2 x letno, vendar se moramo prilagoditi potrebam vsakega pacienta posebej. Dejavniki, ki vplivajo na nagnjenosti k tvorbi zobnega kamna so kajenje, prehranske navade, razne bolezni ter kvaliteta ustne higiene.
Vrste zobnega kamna:
- SUPRAGINGIVALNI: zobni kamen nad dlesnijo, običajno rumenkaste barve, ki se največkrat pojavlja ob spodnjih sekalcih in zgornjih kočnikih, ker so tu izvodila večjih žlez slinavk.
- SUBGINGIVALNI: zobni kamen pod dlesnijo, rjave do črne barve, tesno se drži zobne korenine, opazi se ga samo pri podrobnejšem pregledu in odmiku dlesni, občasno na rentgenskem posnetku.
Ob dotiku jezika se zobni kamen začuti kot hrapavost.
Sestava zobnega kamna
Zobni kamen je sestavljen iz organskih in anorganskih snovi. S staranjem zobnih oblog se zvišuje koncentracija kalcija in fosfata in že po treh dneh se začne kalcifikacija oblog. Nastajati začneta kalcijev fosfat in hidroksiapatit. Ko njuni koncentraciji presežeta topnostni produkt, se začne homogena kristalizacija. Ta se pojavi najprej tam, kjer je ob zobeh največ zobnih oblog. Poznamo dva glavna tipa zobnega kamna. Supragingivalni zobni kamen, ki nastane nad robom dlesni in na njegovo tvorbo vplivajo komponente sline, in subgingivalni zobni kamen, ki se tvori pod robom dlesni in na njegov nastanek vplivajo komponente krvne plazme. Supragingivalni zobni kamen se običajno tvori ob licih zob na zgornji čeljusti ter pod jezikom, na notranjih ploskvah spodnjih sprednjih zob. Subgingivalni zobni kamen je težje odstraniti in predstavlja večje tveganje za razvoj drugih bolezni ustne votline.
Neodstranjen zobni kamen lahko vodi do resnejših težav, kot je vnetje dlesni oziroma gingivitis. Ta pa se posledično lahko razvije v periodontitis (vnetje vlaken, ki pripenjajo zob na obzobna tkiva) in nenazadnje v parodontozo, ki vodi do izgube zob. Za preprečevanje teh zapletov je ključnega pomena redno odstranjevanje zobnega kamna.
Redni obiski zobozdravnika so ključni za spremljanje zdravja ustne votline. Zobozdravnik lahko pravočasno prepozna morebitne težave, svetuje glede ustrezne higiene zob in opravi čiščenje zobnega kamna.
Postopek čiščenja zobnega
kamna
Inštrumenti za čiščenje zobnega kamna so posebno oblikovana orodja, ki se uporabljajo le v zobozdravstnenih ambulantah. Skalerji se uporabljajo za čiščenje supragingivalnega zobnega kamna, kirete pa za odstranjevanje subgingivalnega zobnega kamna. Za čiščenje zobnega kamna so najbolj učinkoviti ultrasonični skalerji, ki poleg kamna odstranijo tudi madeže in plak. Konica ultrasoničnih skalerjev vibrira z določeno frekvenco in tako omogoči temeljito odstranjevanje zobnega kamna. Pri tem se zobje in dlesen ne poškodujejo. Pri nas za čiščenje zobnega kamna – supragingivalnega, uporabljamo ultrasonične skalerje. Ko pa je v ustnih prisoten že subgingivalni zobni kamen, le-tega z ročnimi instrumenti odstranimo v lokalni anesteziji.
Mehke zobne obloge in zobni
kamen
Mehke obloge, ki se ne odstranijo, se zaradi mineralov v slini strdijo in preidejo v trde obloge, ki jih imenujemo zobni kamen.
Plak ali mehke zobne obloge začnejo nastajati že približno pol ure po umivanju zob in so nevidne. Če se mehke zobne obloge v določenem času ne odstranijo, začnejo mineralizirati, kar pomeni, da obloge nase vežejo minerale iz sline. Bakterije se na takšen način zaščitijo pred zunanjimi vplivi, to pomeni, da se zaščitijo tudi pred krtačenjem z zobno ščetko. Torej, zobni kamen nastane, če mehkih oblog ne čistimo dovolj redno.
Odstranitev zobnega kamna je
možna samo v zobozdravstveni
ambulanti
Zobni kamen je zelo trda struktura, ki je ne odstrani nobena tekočina. Odsvetujemo odstranjevanje zobnega kamna doma z ostrimi predmeti, ker se lahko poškodujeta zobna sklenina ali dlesen. Odstranita ga lahko le zobozdravnik ali ustni higienik, ki zobe na koncu spolirata, saj je gladkost zob pomembna v boju proti zobnemu kamnu.
Na gladke zobe se bakterije težje oprijemajo, poleg tega pa jih tudi lažje čistimo, in s tem preprečimo zobni kamen.
Pogostost odstranjevanja zobnega kamna je odvisna od vsakega posameznika. Pri nekaterih ga lahko čistimo na 3 mesece, priporočeno pa je čiščenje vsaj dvakrat letno.
Zobni kamen odstranimo s pomočjo ultrazvočnih instrumentov z različnimi nastavki, s katerimi odstranimo obloge na vseh zobnih površinah, v medzobnih prostorih in na dostopnih koreninskih površinah. Sama metoda odstranjevanja je ponavadi neboleča.
Po odstranitvi zobnega kamna opravimo tudi peskanje zob. To je metoda profesionalnega čiščenja, pri kateri z visokotlačnim curkom vode in prahu s površine zob hitro in učinkovito odstranimo mehke zobne obloge in zabarvanost. To so rumeni, včasih tudi temni madeži na zobeh, ki nastanejo kot posledica kajenja, pitja kave, čajev in drugih temno obarvanih pijač, ki dolgotrajno puščajo madeže na zobeh.
Po opravljenem peskanju zobe še spoliramo in premažemo z zaščitnim premazom.
Posledice zaradi nastanka
zobnega kamna
Hrapav zobni kamen je idealno oprijemališče za nove zobne obloge. Zobni kamen je prekrit z nemineralizirano plastjo bakterijskega plaka, zato povzroči vnetje dlesni. Dlesni pordijo, otečejo in krvavijo ob dotiku, zato moramo biti posebej pozorni na krvaveče dlesni med ščetkanjem.
- Nabiranje kamna na sprednji strani zob lahko vpliva na estetski izgled in ga kvari.
- Povzroča slab ustni zadah.
- Otežuje učinkovito in kakovostno čiščenje zob.
Je možno preprečiti nastanek
zobnega kamna?
Najboljši način za preprečitev nastanka zobnega kamna je vzdrževanje zdravega življenjskega sloga in redno izvajanje ustrezne ustne higiene. Prehrana ima pomemben vpliv na nastanek zobnega kamna, zato je priporočljivo upoštevati naslednje smernice:
1. Omejitev vnosa ogljikovih hidratov – zmanjšajte vnos sladkarij, belega kruha, sladkega sadja ter sladkih in gaziranih pijač.
2. Ustrezna ustna higiena – redno in pravilno ščetkajte zobe.
Ščetine ščetke postavite tako, da bodo napol pokrivale dlesen in napol zobe. S čistimi in kratkimi krožnimi gibi čistite brez nepotrebnega pritiska. Uporabljajte zobno nitko vsaj enkrat dnevno za čiščenje medzobnih prostorov. Pri odstranjevanju plaka na težje dostopnih mestih so zelo učinkovite medzobne krtačke.
3. Tablete za obarvanje zobnih oblog – da preverite učinkovitost čiščenja, uporabite tablete za obarvanje zobnih oblog. Pokažejo nam mesta, ki smo jih slabo očistili in na tak način lahko preprečimo zastajanje mehkih oblog na težje dostopnih mestih in posledično nastajanje zobnega kamna.
4. Izogibanje ščetkanja takoj po jedi – pazljivi moramo biti kdaj ščetkamo zobe saj lahko v določenih primerih ščetkanje takoj po jedi tudi škoduje. Po zaužitju kisle hrane ali pijače priporočamo, da si usta izperete z vodo in pred ščetkanjem zob počakate vsaj pol ure, da se pH sline normalizira in površina sklenine remineralizira.
5. Obvladovanje stresa in opustitev kajenja – tako stres kot kajenje v veliki meri vplivata na stanje v ustni votlini.
6. Redni obiski zobozdravnika so ključni za preventivo nastanka zobnega kamna.